Messer - Global Site - Gase und Know-how für ihren Erfolg.
 

Zgodovina, razvoj in pomen varilne tehnike v Sloveniji

V Sloveniji

Prvi acetilenski razvijalec in s tem prvi slovenski varilec in poznejši mojster g. Torkar v Sloveniji je začel delati na Jesenicah leta 1908. Šele z nastopom prve svetovne vojne so se začele pojavljati prve plamenske naprave za varjenje, in sicer v železniških delavnicah v Mariboru. Ker pa je zaradi dolgotrajne vojne kmalu začelo primanjkovati karbida, je varjenje tudi tam kaj hitro zamrlo. K bistvenemu razvoju varilstva v Sloveniji je pripomogla gradnja tovarne karbida in cianamida v Rušah. Leta 1918 je iz ruških peči pritekel prvi karbid, ki so ga takoj predelali v cianamid, za kar so uporabljali dušik, ki sta ga proizvajali dve veliki koloni iz utekočinjenega zraka. Ti sta bili konstruirani tako, da sta proizvajali le čisti dušik. Ostalo plinsko frakcijo, ki je vsebovala 70 % kisika, pa so spuščali nazaj v ozračje. Po prvi svetovni vojni je Tovarna dušika Ruše zaradi porast plamenske tehnike v Evropi nabavila tudi rektifikacijske kolone, da je lahko poleg čistega dušika proizvajala tudi čisti kisik. Tako je bil ob koncu leta 1929 v Rušah ustanovljen oddelek tako imenovane varilne propagande, katerega vodstvo je prevzel g. Leo Knez. Izkušnje in znanje si je nabral s šolanjem v sosednji Avstriji in Nemčiji pri podjetjih Griesheim, Messer in Farma. Z znanjem, ki ga je pridobil v tujini, je g. Knez pričel učiti in uveljavljavljati plamensko varjenje na področju celotne takratne Jugoslavije. Istega leta je Tovarna dušika Ruše v Mariboru organizirala tudi prvi varilski tečaj, ki so mu sledili še mnogi drugi po vsej Jugoslaviji. Tovarna dušika Ruše je bila tako več kot 10 let glavni in edini pospeševalec varilstva v celotni takratni Jugoslaviji. Pionirska dela na področju varilstva Tovarne dušika Ruše pa so hitro obrodila sadove, saj se je znanje o varilni tehniki in zanimanje zanjo povečalo.

Vzporedno s plamensko tehniko varjenja se je razvijalo elektroobločno varjenje, ki pa je prav zaživelo šele s prvo slovensko stržensko elektrodo leta 1939, ki so jo po licenci začeli izdelovati na Jesenicah. Za sistematično izobraževanje elektrovarilcev sta poskrbeli podjetji Elin (el. varilni aparati) in Böhler za kupce njihovih naprav in materialov. Medtem ko smo bili v Sloveniji v plamenski tehniki že precej daleč, je bila tehnika obločnega varjenja še v povojih. Prvo knjigo o varjenju v Sloveniji je prav tako napisal g. Leo Knez leta 1948 in jo je izdalo takratno Ministrstvo za industrijo in rudarstvo pod naslovom »Avtogeno varjenje in rezanje s kisikom« isto leto pa je pri isti založbi izšla knjiga jeseniških strokovnjekov ing. Hafnerje in Ravhekarje  »Šola za elektrovarilce«.

 Šele v prvih letih po drugi svetovni vojni je javnost spoznala, kako velik pomen ima varilna tehnika v vsakdanjem življenju. Varilni strokovnjaki in inženirji konstruktorji so spoznali, da je treba pričeti s sistematično šolati in vzgajati varilske strokovnjake. Zaradi samoiniciativnosti nekaterih varilnih strokovnjakov je bilo leta 1951 ustanovljeno Društvo za varilno tehniko Slovenije, že pet let kasneje pa Zavod za varilno tehniko (današnji Institut za varilstvo), ki je kaj kmalu postal tudi član mednarodne organizacije varilskih strokovnjakov (IIS/IIW).

V podjetju Messer Slovenija smo ponosni na svoj kraj in podjetje, v katerem delamo, saj so naši strokovnjaki v zgodovini bistveno pripomogli k razvoju varilstva v Sloveniji. Naš cilj je ostati večinski dobavitelj tehničnih plinov za varjenje in rezanje v Sloveniji. Trenutno imamo na področju aplikacij varjenja in rezanja zaposlena dva strokovna sodelavca z bogatimi izkušnjami in znanjem. Ker vemo, da se varjenje in rezanje  nenehno razvijata, smo se v letu 2006 odločili za tesnejše sodelovanje z Institutom za varilstvo v okviru Tehnološkega centra – varjenje, kjer lahko izvajamo preizkuse vseh varilnih plinov z različnimi varilnimi postopki varjenja in rezanja.

Kontaktna oseba

Stanko Jamnikar


Tel: 02 669 03 26
Faks: 02 661 60 41
Mob: 041 339 842
[E-Mail]